Trnič je etnološka posebnost Velike planine. Trnič je posušen slani sir hruškaste oblike, namenjen predvsem obdarovanju, in v današnjem času predstavlja enega najbolj prepoznavnih spominkov Velike planine. Velikoplaninski pastirji so trniče izdelovali že pred stoletji iz posnetega mleka, ki so ga segreli bolj kot običajno, tako da so dobili bolj pusto mlečno sirino, ki so jo odcedili in močno osolili, ji dodali smetano, nato pa pridobljeno maso z rokami oblikovali v kroglice, po velikosti in obliki podobne čebuli, ki so bile zgoraj nekoliko bol koničaste, spodaj pa bolj ploščate. Tako oblikovane sirčke so nato okrasili z raznimi okraski, ki so jih vtisnili v sir. Za okraševanje so uporabljali posebej za ta namen drobno izrezane lesene pečatnike, imenovanime pisave. Ko je pastir sveže trniče okrasil s pisavami, jih je postavil k odprtemu ognjišču in jih ob ne premočnem ognju tam okoli dva tedna sušil. Tako osušen sir je postal zelo trd, za skoraj polovico manjši in nadvse obstojen, čeprav praktično neužiten.

Posebnost velikoplaninskih trničev je v tem, da so jih pastirji vedno izdelovali v parih. Po nekaterih razlagah naj bi par trničev predstavljal ženske prsi, čemur so ti sirčki tudi podobni. V bistvu gre za starodavni simbol plodnosti in ljubezni, saj so pastirji od nekdaj en trnič obdržali zase, drugega, enako okrašenega, pa podarili svoji izvoljenki.