Kamnik je staro, srednjeveško mesto, položeno ob vznožje zelenih planin, mesto z dušo in zgodovino. Podatki o prazgodovini mesta so zelo nenatančni, podobe medle, sklepamo lahko le na podlagi nekaterih dokazov. Obdobje migracij, ko je rimski imperij že bil pred svojim propadom, je zavito v popolno temo. V tej temačnosti se je rodil Kamnik, katerega začetke lahko sklepamo le iz legend in bajk.

Srednjeveški Kamnik se je po stoletjih anonimnosti pojavil v vsej svoji veličini in živel pod okriljem Starega in Malega gradu. V srednjem veku je bilo mesto cvetoče obrtniško središče s kovnico denarja in dom številnih znanih dinastičnih rodbin.

Kamnik se v pisnih virih prvič omenja v sredini 12. stoletja, v času ko je bil center obširnih kranjskih posesti znane bavarske plemiške rodbine, grofov Andeških. Le-ti so svojo pomembnost izkazovali tudi s kovnico denarja, ki je na Malem gradu po letu 1220 kovala novce z napisom »Civitas Stein«. Meščani se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1229, mesto pa je mestne pravice dobilo že prej.